Ločevanje odpadkov
Ločevanje odpadkov ne zahteva veliko truda in časa, le malo dobre volje. Večino odpadkov ločujemo že doma. Ločeno zbiranje je skrbno ločevanje različnih vrst odpadkov, kot so papir, steklo, biološki odpadki in embalaža. Embalažo, biološke odpadke in ostanek odpadkov ločujemo na izvoru nastanka po gospodinjstvih. V občinah Jesenice in Žirovnica imamo vzpostavljen način ločenega zbiranja na posebnih zbirnih mestih – ekoloških otokih. Pri ločevanju upoštevamo navodila za ločevanje, saj je le tako zbrane frakcije mogoče reciklirati.
S pravilnim ločevanjem odpadki postanejo surovine
v podjetju JEKO, d.o.o. skupaj z vami in za vas ustvarjamo zdravo okolje. Vseskozi izvajamo številne projekte in aktivnosti za dvig osveščenosti občanov. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da nam uspeva, saj delež ločeno zbranih frakcij v celoti zbranih odpadkov iz leta v leto raste. Hvala za vaše sodelovanje in osebni prispevek.
V preteklih letih smo na različne načine spodbujali ločevanje odpadkov ter vas obveščali in motivirali. Sedaj lahko rečemo, da nam je ločevanje odpadkov prišlo v kri in zavedamo se odgovornosti do okolja in ljudi. Nekateri pa ne ločujejo, ker je prezapleteno, ker tudi sosedje ne ločujejo, ker nimajo časa, ker imajo pomembnejše skrbi. V podjetju JEKO, d.o.o. stremimo k temu, da bi nas bilo čim več takih, ki nam bi bilo mar. Za čisto in zdravo okolje, za ohranjanje naravnih virov in za nas in naše zanamce.
Kljub vsemu je še veliko vprašanj, kam sodi kateri odpadek, kje in na kak način ga lahko oddamo. Z namenom, da ravnanje z odpadki še bolj približamo občanom in podamo odgovore ter pojasnila na najpogostejša vprašanja, ki nam jih zastavljajo občani, smo za vas pripravili preprosta navodila za ločevanje odpadkov. Vzemite si 20 minut časa za natančen ogled ločevanja odpadkov. Tako ne bo več dvomov, kam z žarnicami, alu folijo, čajnimi vrečkami in plenicami.
- Letak – zbiranje odpadkov v gospodinjstvih (pdf)
- Ekološki otoki (pdf)
- Ekološki otoki (docx)
Embalaža Kaj (in česa ne) zbiramo v zabojnikih za embalažo?
- V zabojnik za embalažo odlagamo plastenke, konzerve in pločevinke, votlo sestavljeno embalaža mleka in sokov (tetrapak), plastenke čistil in pralnih sredstev, plastične vrečke in jogurtove lončke, plastično embalažo šamponov, zobnih past in tekočih mil, embalažo CD-jev in DVD-jev, plastično in alu folija, v katero so zaviti izdelki, ter embalažo iz stiropora.
- V zabojnik pa ne smemo odlagati plastične embalaže nevarnih snovi ali njihovih ostankov (motornih in druge vrste mineralnih olj, sredstev za zaščito rastlin, barv, lakov ipd.), celofana, CD, DVD in gramofonske plošč, kosovnih plastičnih predmetov (polomljenih plastičnih stolov, talnih oblog) in igrač.
Kako odlagamo?
Pomembno je, da embalažo vedno izpraznimo. Če je mogoče jo tudi stisnemo, tako da nam pri ločevanju doma in kasneje pri odlaganju zavzame čim manj prostora. Preden embalažo odložimo, ji vedno odstranimo pokrovček ali zamašek. Embalaže ni treba izpirati ali prati.
Steklo Kaj (in česa ne) zbiramo v zabojnikih za steklo?
- V zabojnike z zelenim pokrovom odlagamo steklenice živil in pijač, stekleno embalažo zdravil in kozmetike, kozarce vloženih živil in drugo stekleno embalažo.
- V ta zabojnik ne sodijo okensko in drugo ravno steklo (oddamo ga v zbirnem centru), neonske, halogenske in žarilne žarnice ter svetlobne cevi (to so nevarni odpadki), navadne žarnice, avtomobilsko steklo, ogledala, porcelan in keramika, kristalno in ekransko steklo, pleksi in karbonsko steklo, laboratorijsko in ognjevarno steklo (odložimo jih med preostanek odpadkov).
Kako odlagamo?
- Stekleno embalažo vedno izpraznimo in ji odstranimo zamaške ali pokrovčke. Pokrovčke odložimo v zabojnik za embalažo, plutovinaste zamaške pa v zabojnik za mešane komunalne odpadke. Steklo je izjemno hvaležna surovina, saj ga je mogoče stoodstotno reciklirati in uporabljamo ga lahko vedno znova, ne da bi izgubilo na kakovosti.
Papir in karton Kaj (in česa ne) zbiramo v zabojnikih za papir?
- V zabojnike z modrim pokrovom odlagamo časopise, revije, zvezke, knjige, prospekte, kataloge, pisemske ovojnice, pisarniški in ovojni papir, papirnate nakupovalne vrečke ter kartonsko embalažo in lepenko.
- V ta zabojnik pa ne sodijo tetrapaki (ta spada med embalažo), indigo kopirni, povoščen ali plastificiranega papir, tapete in celofan, cigaretni zavojčki, z živili pomazana ali prepojena papirnata in kartonska embalaže ter papirnate brisače, prtički in robčki (odlagamo jih med preostanek odpadkov).
Kako odlagamo?
- Kartonaste škatle raztrgamo in zložimo, da zasedejo čim manj prostora. Odstranimo tudi lepilne trakove. Če je revija zavita v zaščitno folijo, to odložimo v zabojnik z rumenim pokrovom.
Biološko razgradljivi odpadki predstavljajo več kot 30-odstotni delež vseh gospodinjskih odpadkov. Kuhinjske odpadke je prepovedano mešati z drugimi vrstami odpadkov, prav tako jih je prepovedano rezati, drobiti ali mleti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo oz. greznico. O zmanjševanju biorazgradljivih odpadkov Direktiva 2008/98/EC določa 5-stopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki, v kateri predvideva najprej preprečevanje nastajanja odpadkov in pripravo za ponovno uporabo, šele na koncu pa postopke predelave (kompostiranje) in odstranjevanje odpadkov.
Obrnjena piramida predstavlja prioritete ravnanja z odpadki. Najvišje in najširše je polje Preprečevanje, sledi Ponovna uporaba. To sta polja brez odpadkov. V področju odpadkov pa sledijo v obrnjeni piramidi Reciklaža in kompostiranje, nato Energija iz odpadkov in na koncu odlaganje odpadkov.
Med biološke kuhinjske odpadke sodijo:
- zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst (sadje, zelenjava, ostanki in olupki od sadja in zelenjave),
- jajčne lupine, kavna usedlina,
- čajne in kavne filter vrečke,
- pokvarjeni prehrambni izdelki,
- kuhani netekoči ostanki hrane, kosti,
- star kruh in pecivo,
V posodo za biološke kuhinjske odpadke NE SODIJO:
- zeleni vrtni odpad (trava, listje, vejevje, rože, žive meje),
- olja in maščobe,
- tekoči ostanki hrane,
- cigaretni ogorki,
- plenice in higienski vložki,
- tekstil, usnje, pluta,
- pepel,
- klavnični odpadki, poginule živali,
- iztrebki malih živali,
- nevarni odpadki,
- odpadna embalaža,
- mešani odpadki.
Zakonodaja na področju ravnanja z odpadki nas zavezuje k zmanjšanju količin odloženih biorazgradljivih odpadkov na odlagališčih.
Preprosti nasveti za ločevanje odpadkov v gospodinjstvih
- Ločevanje se začne že v trgovini
Izbirajte izdelke s čim manj embalaže oziroma takšno, ki jo lahko recikliramo (papir, steklo, okolju prijazna plastika). Pametna izbira so tudi izdelki v embalaži, ki omogoča ponovno polnjenje. Po nakupih pojdite s košaro ali platneno vrečko, da vam ne bo treba kupovati plastičnih vrečk. Izogibajte se veliki embalaži, ki jo ne boste mogli oddati v zabojnik za embalažo.
- Naučimo se enkrat za vselej
Nikar se ne bojte ločevati. Vsi ločeno zbrani odpadki gredo v sortirnico in nadaljnjo predelavo. Manjše napake ločevanja bodo odpravili profesionalno usposobljeni delavci. Predvsem bodite pozorni na ločevanje papirja, saj papir prodajamo in s tem zmanjšujemo stroške ravnanja z odpadki.
- Pripravite tri posode za ločevanje odpadkov v stanovanju
Manjšo do deset litrov za organske kuhinjske odpadke, večjo za steklo, embalažo in papir ter zelo majhno za preostanek odpadkov (če imate pri hiši dojenčka, boste zaradi plenic potrebovali večjo posodo). Po možnosti uporabljajte biorazgradljive vrečke (nikakor ne plastičnih vrečk).
- Izognite se tratenju prostora
Zbrani odpadki lahko zasedejo zelo malo prostora – papir poravnajte, škatle in votlo kartonsko embalažo zložite, plastenke stisnite in jih zaprite, da bodo stisnjene tudi ostale, ravno tako lahko stisnete tudi pločevinke.
- Stekleno embalažo samo splaknite in je ne pomivajte
Odstraniti pa je treba tudi zamaške in pokrovčke, ki jih odvrzite v zabojnik za embalažo. Ne skrbite zaradi nalepk. Pri pridelavi jih avtomatično odstranijo. Tudi sicer splakovanje embalaže ni potrebno, razen, če je zelo umazana.
- Poglejte še v kopalnico
Veliko izdelkov, ki jih uporabimo v kopalnici, lahko recikliramo. Prazno embalažo od šampona, tekočega mila, mleka za telo lahko enostavno izperete, medtem ko se tuširate. V posode z rumenim pokrovom skupaj z njimi odložite tudi embalažo zobne paste, brivskih pen, deodorantov, kozmetike ipd. Ne pozabite na kartonaste rolice, ki ostanejo za toaletnim papirjem – te sodijo med papir.
- Ločevanje kuhinjskih odpadkov je čisto preprosto
Za dvodnevno zbiranje teh odpadkov za vso družino navadno zadostuje že desetlitrska posoda. Zaščitite jo z biorazgradljivo vrečko (zmanjša neprijeten vonj), da vam ne bo treba vsakokrat čistiti posode, hkrati pa kuhinjske odpadke lahko na kompost ali v rjavo posodo odložite skupaj z vrečko. Del kuhinjskih odpadkov in uporabljen papir lahko odlagate tudi v papirnato vrečko.
- Kaj pa baterije, sijalke in izrabljen sušilec za lase?
Druge odpadke, ki sodijo v zbirni center, je najbolje zbirati v kletnem prostoru, v kolikor pa te možnosti nimate, pa v ločeni škatli ali vreči. Baterije in sijalke lahko oddate pri nekaterih trgovcih oziroma v trgovskih centrih. Morda se za hkratno oddajo odpadkov v zbirni center lahko dogovorite s sosedi, prijatelji ali sorodniki: tokrat za odvoz odpadkov v zbirni center poskrbite vi, prihodnjič pa nekdo drug.